Objavljeno: petek, 17. marec, 2017 v rubriki Osebne finance

Kaj izbrati: Aktivno ali pasivno upravljan sklad?

Avtor: David Vegelj

Pozdravljeni! Sem še na začetku svoje varčevalne poti in me zanima, če se mi bolj splača varčevati v ETF skladih ali standardnih vzajemnih skladih.

Odgovarja David Vegelj, član Naložbenega odbora Vzajemci Skupine

Investiranje v delnice in obveznice je z leti postalo mnogo preprostejše. Najprej so se pojavili vzajemni skladi, nato indeksni skladi, sedaj pa so izredno popularni ETF-ji oziroma kotirajoči indeksni skladi. Na tem mestu moramo omeniti, da v Sloveniji skorajda ne najdemo klasičnih indeksnih skladov.

V svetu lahko danes izbirate med več kot 1.000 različnimi ETF-ji, od katerih jih večina uporablja pasivne strategije zasledovanja določenega indeksa. Z ETF-ji se trguje na borzi, zato morate za njihov nakup imeti aktiven trgovalni račun. Stroškovno gledano so na prvi pogled zelo ugodni, hkrati pa si lahko z njimi zagotovite tudi redni prihodek v obliki dividend. Pa so primerni za povprečnega vlagatelja? Na kratko, v kombinaciji s standardnim varčevanjem ter ob višjih zneskih, ja. V nasprotnem primeru pa si lahko ustvarite visok strošek.  Veliko finančnih svetovalcev uporablja ETF-je za doseganje določenih ciljev, vendar pa tudi ETF-ji, tako kot vzajemni skladi ali pa delnice, niso primerni za vse.

ETF-ji so sestavljeni podobno kot vzajemni skladi, t.j. izdajatelji kupijo delnice in obveznice v skladu z naložbeno strategijo. Če ETF zasleduje indeks S&P 500, potem izdajatelj sklada preko institucionalnega investitorja kupi delnice v takih deležih, da skoraj popolno zasleduje gibanje izbranega indeksa. Pomembna razlika v primerjavi z vzajemnim skladom je ta, da lahko ETF kupite ali prodate kadarkoli tekom trgovalnega dne, točke vzajemnega sklada pa se vedno kupuje ali prodaja ob koncu trgovalnega dne. Ker je z ETF možno trgovati tekom dne, jih je mogoče tudi prodajati na kratko, in tako služiti tudi ko pride do padca določenega indeksa, regije, sektorja, itd. Na mnoge ETF-je pa najdemo tudi opcije, katere investitorju omogoča, da z majhnim vložkom kontrolirajo višje zneske (kar posledično prinese tudi višje tveganje). Prodaja na kratko in opcije na vzajemne sklade ne obstajajo. Opisane posebnosti ETF-jev jih naredijo posebno primerne za kratkoročne načine investiranja in špekuliranje, medtem ko pri dolgoročnih investitorjih to ne pride do izraza.

Aktivno vs. pasivno

Večina ETF-jev velja za pasivno upravljane sklade. Pasivno upravljani skladi so skladi, katerih temeljni naložbeni cilj je sledenje sestavi določenega reprezentativnega indeksa, kot so npr. SBI TOP, DAX, S&P 500. Naložbena struktura pasivno upravljanega vzajemnega sklada se praviloma ne spreminja pogosto in vsebuje takšen portfelj delnic, ki kar najbolje odseva donosnost trga, kateremu sledi. Upravljavec takšnega sklada ne poskuša presojati, katera podjetja bodo v prihodnjem obdobju najbolj donosna, temveč s skladom zgolj sledi donosnosti izbranega indeksa. To lahko doseže na dva načina. V kolikor je indeks sestavljen iz razmeroma malo delnic, preprosto kupi vse delnice, ki sestavljajo indeks, v ustreznem razmerju. Če pa je delnic v indeksu več sto ali več tisoč, lahko kupi manjše število delnic, ki statistično dovolj dobro predstavljajo indeks.

Študije so pokazale, da okrog 75 odstotkov upravljavcev skladov na daljši rok ustvarja nižje donosnosti, kot njihov primerjalni indeks ali iz njega izhajajoči ETF, saj je izbira bolj donosnih delnic izredno težka naloga. Poleg tega morajo vzajemni skladi plačati analitike, upravljavce, tržnike in ostalo osebje, kar na koncu plača vlagatelj. Z ozirom na omenjene stroške in nedoseganje primerjalnega indeksa, se aktivna strategija ne pokaže v najboljši luči, vendar so vzajemni skladi še vedno primerna izbira, če je donosnost po vseh stroških višja, kot pri primerjalnem indeksu. In ta donosnost ne sme biti odvisna od sreče ampak od znanja upravljavca sklada. Dober upravljavec sklada bo primerjalni indeks presegal ne le v enem letu, ampak ga bo premagoval na daljši rok, tj. v treh, petih ali desetih letih, hkrati pa preseganje indeksa ne bo posledica le enega ali dveh srečnih naključij.

Aktivna strategija se lahko dobro izkaže na trgih, kjer ni velike likvidnosti in kjer se skrivajo dobre kupčije in še posebej v obdobju višje volatilnosti. Poleg obrobnih trgov, se lahko aktivna strategija izkaže tudi pri manjših podjetjih, kamor veliki skladi ne investirajo, pri podjetniških obveznicah in delnicah zapostavljenih držav ali sektorjev. Nekateri svetovalci vidijo aktivno upravljanje kot posebej primerno za obveznice, saj se na tak način lahko izognemo pregretim trgom.

Svetovalci zato svetujejo izbiro indeksnih skladov ali ETF-jev za jedro naložbe, saj jedro običajno sestavljajo globalni mešani skladi.

ETF vs. Vzajemni indeksni sklad

Največja razlika med ETF-ji in vzajemnimi skladi so stroški. Pri vzajemnem skladu plačate vstopno provizijo, ki za delniške sklade znaša največkrat do 3 odstotkov vplačila, pri ETF pa plačate nakupno in prodajno provizijo, ki je lahko bistveno nižja kot vstopni strošek vzajemnega sklada. Toda omenjena trditev drži le za enkratna vplačila, saj stroški pri nižjih periodičnih vplačilih lahko zelo hitro presežejo mejo 3 odstotkov. Nakup ETF-ja je možen preko borzno posredniške družbe ali preko trgovalne platforme. Nakup lahko posameznik izvede s telefonskim klicem borznega posrednika ali z oddajo naročila preko spletne aplikacije, ki je namenjena za trgovanje z vrednostnimi papirji. Ključna razlika med oddajo telefonskega naročila in oddajo naročila preko spletne aplikacije je v stroških nakupa, ki so preko e-aplikacije nekoliko nižji. Najcenejši nakup ETF-ja pa lahko posameznik izvede preko t.i. trgovalne platforme.

Nekateri posamezniki so že prišli na zamisel, da bi ETF-je kupovali mesečno in na ta način uporabljali tako imenovano strategijo povprečnega stroška. Omenjena strategija nam pri konstantnih mesečnih vplačilih omogoča, da manj investiramo ko so trgi pregreti in več ko so trgi podcenjeni. Toda, kot smo že omenili, se pri nakupu ETF pojavi minimalna nakupna provizija, ki je pri nižjih zneskih vplačila običajno precej višja od vstopnih stroškov vzajemnega sklada. Prav tako plačamo provizijo posredniku tudi pri prodaji ETF-ja. Hiter izračun pokaže, da se nam majhnih zneskov (pod 300 evrov) ne splača investirati preko ETF-ja na mesečni ravni in zato za večino povprečnih Slovencev mesečni nakupi ETF-jev niso primerna izbira. Če mesečno varčujete večje vsote denarja, zaupate le pasivni strategiji, ste pripravljeni kupovati manjše število ETF-jev in ne nameravate prodajati sredstev oz. prilagajati strukture naslednjih najmanj 5 let, potem so tudi ti lahko primerna izbira. Ob tem pa morate upoštevati tudi dejstvo, da lahko znotraj slovenskih vzajemnih skladov izkoriščate tudi ugodnosti krovnih skladov, ki največkrat omogočajo davčni odlog ter brezplačno in neomejeno prehajanje med podskladi enega krovnega sklada.

Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov svetkapitala@vzajemci.com.​ Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na david.vegelj@vzajemci.com.

  • uroš, objavljeno 20.03.2017 ob 17:56

    Avtor ima nasprotujoče trditve: na eni strani govori, da so ETF-i primerni za špekulante na kratki rok, v drugem stavku pa omeni, da 75% vzajemnih skladov na dolgi rok ne premaga ETF-ov. V resnici je na res dolgo obdobje (20 ali več let) ta odstotek bolj 90%.

    Trditev, da ETF-i niso primerni za manjše zneske pod 300 EUR tudi ne drži. Ena izmed slovenskih borznih družb ponuja mesečno varčevanje v ETF-ih že od 30 EUR naprej. Stroški: 1% pri vplačilu in 0,9% upravljalske provizije (o čemere lahko vzajemni skladi samo sanjajo).

    V glavnem, članek ni objektiven in je bolj peljanje vode na svoj (prodajni) mlin.

    • David Vegelj, objavljeno 21.03.2017 ob 08:06

      ETF so primerni za špekulante zato, ker se z njimi trguje na borzi in ker obstaja pravo morje različnih ETF-jev, ki zadostijo vsem potrebam. V osnovi bi se naj ETF-ji uporabljali za dolgoročno varčevanje, realnost pa nam kaže, da se z njimi večinoma špekulira (zakaj bi pa drugače obstajali inverzni, z vzvodom, itd. različni ETF-ji).

      Vaš podatek o premagovanju vzajemnih skladov na dolgo obdobje je bolj pravilen kot moj, tako se posipam s pepelom. Morate pa vedeti, da za določene regije ali sektorje ETF-ji ne obstajajo, tako da popolnoma realne primerjave povsod ne moremo narediti.

      Produkt, ki ga omenjate za mesečno varčevanje poznam, toda morate vedeti, da tam vi ne izbirate sami ETF-jev ampak borznoposredniška hiša. In čeprav ste omenili, da je vstopni strošek 1 %, upravljavska provizija pa 0,9 % se z vami ne morem strinjati, da tega z vzajemnimi skladi ni mogoče doseči - če recimo izberete pravi varčevalni načrt in pravi sklad lahko dosežete tudi manjše stroške. Pri borznoposredniški hiši imate seveda še stroške odprtja in vodenja računa, ter v določenih primerih tudi izstopne stroške.

      Namen članka je bil na kratko opisati razlike med aktivnimi in pasivnimi strategijami na primeru slovenskega varčevalca. Situacija se seveda spreminja na bolje, saj je recimo pasivni način bolj dostopen kot je bil v preteklosti. Ne smemo pa pozabiti, da imamo pri vzajemnih skladih davčno ugodnost v obliki krovnih skladov, kar pa izrazito pripomore k odločitvi o izbiri.

      Po mojem mnenju bi bila najboljša izbira pasiven indeksni vzajemni sklad znotraj krovnega sklada. En tak približek je KD Prvi Izbor, to pa je na žalost tudi vse, kar imamo v Sloveniji.

      Kako bi pa vi napisali še bolj objektiven članek?

  • uroš, objavljeno 21.03.2017 ob 19:21

    Če ETF-e izbirajo špekulanti, kot pravite, potem to še ne pomeni, da niso primerni za povprečnega vlagatelja na dolgi rok. Res ne vem, kako lahko iz tega, da določeni ljudje ETF-e uporabljajo kot špekulacijo, potegnete ven zaključek, da so le-ti zato primerni le za špekulante.

    Tudi, če ETF namesto mene v okviru produkta izbere posredniška hiša, to ni problematično, če gre za globalno razpršeni in uveljavljeni ETF. Kakšen ETF pa bi vi izbrali v okviru takega produkta, če ne globalno razpršenega?

    Še vedno trdim, da vzajemni skladi lahko samo sanjajo o stroškovni učinkovitosti ETF-ov in produkta, ki sem ga omenil. Pri varčevalnih načrtih vzajemnih skladov si sicer lahko zmanjšamo vstopne stroške (jih morda celo popolnoma izničimo), vendar glavni problem vzajemnih skladov je upravljalska provizija, ki pa je približno 3x višja kot pri ETF in se ji tudi z varčevalnimi načrti ne moremo izogniti. In ravno upravljalska provizija je tista, ki je najpomembnejša na dolgi rok (10, 20, 30 let) in kjer se pokažejo ogromne razlike ob istih nominalnih donosih v primerjavi s stroškovno učinkovitejšimi metodami investiranja.

    Večina vašega prispevka je sicer dokaj korektna, samo nisem se mogel znebiti občutka, da ste želeli predstaviti vzajemni sklad kot superioren napram ETF-om oz. ste izpostavljali določene prednosti vzajemnih skladov, ki to niso. Edina prednost, ki jo vidim pri vzajemnih skladih, je prosto prehajanje sredstev v okviru krovnega sklada. Ostalo pa je, kot sem že omenil, po mojem mnenju na strani ETF-a. Vsak pa naj seveda naredi tisto, kar zase misli, da je bolje.

  • David Vegelj, objavljeno 22.03.2017 ob 08:08

    Me veseli, da se znate argumentirano pogovarjati. Vsekakor so ETF-ji v osnovi namenjeni dolgoročnim investitorjem - tega nikoli nisem poskušal zanikati, vendar pa je industrija s svojim marketingom zadevo začela predstavljati tako, da poskušajo investitorje zvabiti v bolj špekulativne posle.

    ETF-ji so vsekakor stroškovno učinkovitejši, vendar šele nad določenim (mesečnim) zneskom, če se omejimo samo na mesečno varčevanje. Menim, da se tukaj strinjava. Upravljavske provizije so seveda občutno veliko nižje, toda če te po drugi strani pri vstopnih stroških ali drugih dodatnih stroških preveč udarijo ti tudi tista razlika v upravljavski proviziji lahko ne bo prinesla dobrega končnega učinka. Pri pisanju članka sem imel v mislih predvsem nižje mesečne zneske, ko pa enkrat pridemo v območje 300+ € potem pa so ETF-ji prva izbira.

    Mogoče pa je smiselno, da tukaj omenim še nekaj, kar se v številkah ne vidi. Mesečno varčevanje v vzajemnih skladih je avtomatizirano, enostavno in zaradi možnosti prehajanja med skladi ponuja dodaten občutek varnosti v primeru padanja skladov - to velikokrat bolj odtehta kot pa gole številke. Na žalost večina slovenskih vlagateljev preprosto ni dovolj disciplinirana, da bi potem mesečno sami kupovali ETF-je. Tisti, ki pa so, pa že poznajo vse prednosti takega investiranja.

    Članek sem poskušal napisati čim bolj objektivno, seveda pa imam na investiranje malce drugačen pogled kot v - predvsem vidim veliko primerov hudih napak, kjer so stroški še precej višji kot v najini debati.

    Bi vas pa povabil, da se enkrat oglasite pri nas in debato nadaljujemo v živo :)