Objavljeno: torek, 7. marec, 2017 v rubriki Investicije

Je prišel čas za realizacijo dobičkov iz energetskih skladov?

Avtor: Boštjan Jarkovič

Nekateri ljudje so v lanskem letu pričakovali, da bo cena nafte padla pod 20 dolarjev za sodček, drugi spet, da bo dosegla vrh pri 150 dolarjih. Kdo ima sploh odgovor na to, kako se bodo cene nafte gibale v prihodnje?

Cena nafte je v letu 2016 zrasla skoraj za 50 odstotkov in to je bilo eno izmed boljših let v zadnjem času. Seveda je bilo prav tako zelo volatilno leto za nafto, saj je bila cena podvržena večjim premikom in tudi 50 – odstotna rast se več ni zdela tako nemogoča. Dejavniki, ki vplivajo na ceno nafte, so znani in glede na trenutne podatke bi lahko cena rasla tudi letos, seveda pa s počasnejšim tempom. Verjetno najpomembnejši razlog za dvig cen nafte v letu 2016 je bila odločitev kartela OPEC glede zmanjšanja črpanja tega energenta. Čeprav obstaja kar nekaj negotovosti glede sporazuma, OPEC napoveduje, da bo znižal proizvodnjo za cca 1,8 milijonov sodčkov na dan. Dogovor se je začel izvajati letos in bi lahko veliko prispeval k stabilizaciji trga.

Seveda, da se vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, bo trajalo nekaj časa. Konec koncev je prišlo v zadnjih letih do rasti na strani ponudbe, kar je bila predvsem posledica rekordne proizvodnje držav OPEC ter na drugi strani v ZDA. Tudi ostale države, ki niso v OPEC pozdravljajo dogovor o nižjem črpanju, saj imajo od stabilnih cen nafte korist vsi.

Čeprav povpraševanje po zeleni energiji v zadnjem času raste in bo raslo tudi v prihodnje, bo povpraševanje po nafti verjetno še vedno na zelo visoki ravni, še posebej, če se cena nafte giblje pod 60 dolarji za sodček.

Na podlagi nam danes znanih podatkov lahko z veliko verjetnostjo napovemo, da bodo države v razvoju v prihodnje potrebovale vedno več nafte. Primer: dober pokazatelj razvoja držav je podatek o nakupih novih avtomobilov, in z razvojem srednjega sloja v razvijajočih se državah vedno več ljudi kupuje avtomobile. Res je, da je trend povečevanja pridobljene energije na račun obnovljivih virov, močan. Vendar rast na strani porabe energije je tako visoka, da bodo fosilna goriva še dolgo prisotna v našem življenju.

Analitiki pričakujejo, da se bodo cene gibale okoli trenutnih ravni

Kako se bodo cene nafte gibale v prihodnje, smo povprašali slovenske upravitelje premoženja ter analitike, saj imajo tudi številni uporabniki Vzajemcev sredstva investirana v ozko usmerjenih vzajemnih skladih, tesno povezanih z naftno industrijo.

"Med investitorji še zmeraj obstaja skepticizem, da se marsikatera država članica OPEC-a ne bo držala dogovora ter da bo prišlo do tradicionalnih kršitev sporazuma. A vendar se udeleženci dogovora le tega zaenkrat držijo in znižujejo proizvodnjo. OPEC naj bi januarja proizvodnjo znižal za 840.000 sodčkov dnevno. Med državami izven naftnega kartela je proizvodnjo za največ znižala Rusija, in sicer za 117.000 sodčkov dnevno. Ti podatki bi morali pozitivno vplivati na ceno nafte," je povedal Miha Mihalj iz Alta Skladi. "Toda težava je zopet pri ZDA, kjer se zaradi višje cene povečuje število aktivnih vrtin in tudi produkcija, ki se je od oktobra lani povečala za 400.000 sodčkov dnevno. Torej strah pri zniževanju cene nafte ostaja zaradi vrnitve ameriške produkcije in kopičenja zalog nafte v ZDA. Pri objavah zalog je sicer potrebno biti previden, saj so v ZDA v zadnjih mesecih ponovno močno povečali uvoz nafte. In ravno ta povečan uvoz in deloma višja produkcija je dvignila zaloge v ZDA ter posledično nekoliko znižala cene nafte. Medtem je  drugod po svetu že zaznati trend zniževanja zalog, ki podirajo uravnoteženje med povpraševanjem in ponudbo," še dodaja in pravi, da pričakuje nadaljevanje gibanje nafte med 50 in 55 dolarji za sodček; večji preobrat bi lahko videli aprila in maja, ko bo jasna slika dogovorjenega znižanja produkcije na zniževanje svetovnih zalog in seveda dvig cen na nivoje okoli 60 dolarjev za sodček.

Strinja se tudi Anja Cajner iz NLB Skladi, ki pravi, da pričakujejo rast povpraševanja po nafti. "ZDA in Evropa sta pri potrošnji nafte relativno pomembna igralca in tudi pomembnejša kot denimo pri potrošnji industrijskih kovin. Vendar pa bi vsakršna daljša rast cene nafte proti 60 dolarjem na sodček spodbudila ameriške proizvajalce nafte iz skrilavcev. Povprečen proizvodni strošek takšne nafte je danes med 45 in 50 dolarji na sodček, a se z večjo učinkovitostjo in nenehnimi tehnološkimi izboljšavami še znižuje," je dejala. "Glede na danes znana dejstva v prihodnjih nekaj letih pričakujemo gibanje cene nafte v razponu med 45 in 60 dolarji za sodček nafte. Vseeno pa bi lahko v primeru povečane politične negotovosti (denimo v Iraku) in posledične zmanjšane proizvodnje cene nafte začasno zrasle tudi prek 60 dolarjev za sodček," še dodaja in opozarja, da ne bi bilo presenečenje, če bi posamezne članice OPEC v želji po ohranitvi tržnega deleža kršile dogovor, kar bi lahko vodilo v propad dogovora.

Zaključek

Analitiki torej menijo, da se bodo cene nafte v letošnjem letu stabilizirale okoli trenutnih ravni, vendar so tekom leta še vedno mogoči večji premiki, ki bi bili predvsem posledica (ne)izvajanja dogovora OPEC. Tako bi morda vlagatelji, ki so v preteklem letu ustvarili nadpovprečne donosnosti pri energetskih skladih, lahko razmislili o zavarovanju dobičkov ter usmeritvi na druga področja, ki imajo v tem trenutku več potenciala za rast.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na bostjan.jarkovic@vzajemci.com.

Članek še nima komentarjev.