Objavljeno: sreda, 11. januar, 2017 v rubriki Investicije

Ne na »mediteranski vlak«

Avtor: Primož Cencelj Vir: KD Skladi

Že leto 2016 je bilo polno izzivov in presenečenj. Tako na finančnih trgih kot tudi na političnih in družbenih področjih. Evropa z novim letom vstopa v novo volilno obdobje, evropska centralna banka (ECB) pa je na zadnjem zasedanju nakazala, da bo do konca branila skupno valuto. Četudi bi sledilo politično zaostrovanje, so pripravljeni še bolj razvezati mošnjiček in tudi z uporabo »sile« implementirati svojo zelo stimulativno monetarno politiko.

Lani so se spet začele kazati razpoke med severnimi in južnimi državami. Med njimi najbolj negativno izstopata Italija in Portugalska. Prva zaradi počasnega reševanja bančnega vprašanja, druga pa zaradi politične nekonsistentnosti z ekonomsko realnostjo. V omenjeni divergenci se je dobro odzvala Slovenija, ki z relativno dobro proračunsko higieno preteklih let, svoj kreditni pribitek približuje centralni Evropi. To pa pomeni, da se lahko veliko ceneje zadolžuje kot v preteklosti.

Če primerjamo zahtevane donosnosti, opazimo, da se Slovenija lahko zadolži za dve bazični točki ceneje kot Irska, 62 bazičnih točk ceneje kot Španije, 104 točke ceneje kot Italija in 310 točk ceneje kot Portugalska. Po drugi stani pa samo 10 bazičnih točk dražje kot Francija in 64 bazičnih točk dražje kot Nemčija. Kreditni pribitek Slovenije je že na pred krizo.

Letošnje leto je še posebno pomembno za našo državo, saj jo čaka zelo pestro leto vstopanja na kapitalske trge. Že samo zapadlosti obveznic je za slabih tri milijarde evrov in ob načrtovanem primanjkljaju 1,7 odstotka ter predfinanciranju lahko pričakujemo, da bo država na trgu iskala dobrih štiri milijarde evrov. Te bo verjetno pridobivala z izdajo novih dolgoročnih obveznic oziroma odprtjem novih tranš že izdanih.

Ker je višina državnega dolga že dobrih 80 odstotkov BDP, je pomembno, da država nadaljuje fiskalno konsolidacijo, ki bi omogočila nadaljevanje razdolževanja in zniževanje kuponske obrestne mere. S tem pa na najbolj neboleč način omogočila rast prijaznim proračunskim ukrepom. Največja napaka bi bila z nesmotrno porabo ponovna priključitev na »mediteranski vlak«.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Članek še nima komentarjev.