Objavljeno: ponedeljek, 9. januar, 2017 v rubriki Investicije

Monitor: Leto napačnih napovedi

Najdonosnejši vzajemci leta 2016

Avtor: Myhajlo Todurov

Leto 2016 lahko zapišemo kot najbolj razburljivo leto po finančni krizi. Kljub temu so vlagatelji v vzajemne sklade lahko z gibanjem tečajev v preteklem letu zadovoljni.

V začetku leta 2016 je na trge največ vpliva imelo dogajanje v zvezi s Kitajsko ter dogajanje na naftnem trgu. Praktično vse svetovne borze so leto začele s krepkimi padci. In kaj je bil razlog za te padce? Ravnanje kitajske vlade, ki je ponovno devalvirala vrednost nacionalne valute, kar je ukrep, ki se ga po navadi poslužujejo države tretjega sveta. Na tak način je vlada poskušala umetno spodbuditi izvoz ter omejiti tok kapitala iz države, vendar je vse skupaj negativno vplivalo na vlagatelje. Padec je bil tako posledica devalviranja valute ter pričakovanj, da se bo vlada podobnih ukrepov posluževala tudi v prihodnje.

Vse skupaj je le še okrepilo nihajnost na naftnem trgu. Cena črnega zlata se je v začetku leta spustila celo pod 30 dolarjev za sodček, kar je približno 70 odstotkov manj od najvišje vrednosti, ki jo je ta dosegla v letu 2015. Če smo če v začetku leta spremljali napovedi, da se bo cena spustila pod 10 dolarjev za sodček, lahko sedaj vidimo, da so se cene ustalile okoli 55 dolarjev za sodček, med tem ko potencial za rast ostaja tudi v letu 2017. Naučili pa smo se predvsem to, da nihče ni strokovnjak za nafto, niti največja imena v industriji, saj prav nihče v letu 2015 ni predvidel cene pod 50 dolarjev.

Po začetnem šoku smo na trgih le dočakali zatišje in obdobje rasti, katerega je po nekaj mesecih prekinilo dogajanje v zvezi z britanskim referendumom o usodi države v EU. In po referendumu se je Evropa, v petek 24. junija, zbudila v novem svetu, za katerega mnogi niso pričakovali, da ga bodo kdaj videli. Prebivalci VB so izglasovali izstop iz EU in vlagatelji na kapitalskih trgih so to sprejeli nekako tako, kot da je VB naenkrat izstopila iz EU. Izid referenduma, po tem ko so ocenili stanje, so vlagatelji hitro pozabili. Še več, tega so izkoristili za špekulacije, da bodo pomembnejše svetovne centralne banke to izkoristili za dodatno spodbujanje svetovnega gospodarstva. In kot lahko sedaj vidimo, se niso motili. Pomembnejši svetovni indeksi so se hitro približali novim rekordom in te do konca leta tudi presegli.

Kot pa da razburljivega dogajanja še ni bilo dovolj, so za piko na i poskrbele ameriške volitve. Čeprav so neodvisni mediji ter raziskovalne hiše še tri tedne pred volitvami trdili, da zmaga Hillary Clinton na ameriških volitvah ni pod vprašajem, se je to v zadnjih tednih pred volitvami spremenilo. Še na dan volitev je bila v tečaje delnic všteta zmaga Clintonove, kar lahko pojasni padec pomembnejših borz za več kot 5 odstotkov v prvih urah trgovanja, saj so tudi analitiki napovedovali znižanje tečajev za vsaj 10 odstotkov v primeru zmage Donalda Trumpa. Na presenečenje mnogih so delniški indeksi, kljub začetnemu padcu, dan zaključili visoko nad izhodiščem.

Do konca leta nismo videli nobenih drugih presenečenj. Federal Reserve je po pričakovanjih zvišal ključno obrestno mero ter napovedal odločno zaostritev monetarne politike v letu 2017, tečaj USD/EUR pa je posledično padel na okoli 1,05.

Pregled gibanja vzajemnih skladov v letu 2016

Usmeritev sklada

2016 v %

Delniški globalni (12) 7,60
Delniški razviti trgi (58) 4,54
Delniški trgi v razvoju (60) 12,96
Denarni (8) 0,34
Globalni (47) 6,86
Mešani (31) 6,44
Obvezniški globalni (9) 4,22
Obvezniški razviti trgi (20) 2,80
Obvezniški trgi v razvoju (3) 7,43

*številka v oklepaju predstavlja število skladov znotraj skupine.

Leto 2016 je bilo uspešno za vlagatelje v vzajemne sklade, saj je bil povprečni donos vzajemnih skladov v Sloveniji 7,96 odstotka.

Med geografsko omejenimi so bili najdonosnejši delniški vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo na trge Vzhodne Evrope, med panožno omejenimi pa t.i. zlati vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v podjetja, katerih osnovna dejavnost oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. Prav ti skladi so leta 2015 beležili največje padce. Med sektorji v lanskem letu negativno izstopa le farmacija.

Globalni skladi

Med globalnimi vzajemci so v letu 2015 izstopali predvsem tisti, ki so večji del sredstev namenili ameriškim delnicam. Ameriško gospodarstvo je namreč nadaljevalo z odločnim okrevanjem, ki je občutno izboljšalo razmere tudi na trgu dela. Odsotnost inflacijskih znakov je omogočila ameriški centralni v banki podaljšanje pričakovanega obdobja izredno nizkih obrestnih mer. Ogromno je k rezultatu prispevala tudi rast ameriškega dolarja.

Delniški skladi

Zmagovalci

Med zmagovalci leta so nedvomno skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v ruske delnice ter v delnice rudarjev. Rast cen nafte, podcenjenost trga in boljša politična slika so prispevale k močni rasti ruskih delnic ter ruskega rublja. Tudi pričakovanja za leto 2017 so pozitivna. Odboj so po petih negativnih letih končno doživeli tudi t.i. zlati skladi, donosnost katerih je v letu 2016 znašala med 40 in 60 odstotkov.

Poraženci

Med največjimi poraženci leta pa so brez dvoma farmacevti. Skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz sektorja zdravstva, so beležili padce v višini od 5 do 9 odstotkov.

Obvezniški skladi

Na obvezniškem trgu v preteklem letu ni bilo veliko presenečenj. Čeprav je bilo tudi v tem sektorju več volatilnosti, kakšnim večjim pretresom nismo bili priča. V povprečju so vlagatelji v obvezniških skladih lani ustvarili 3,64-odstotno donosnost. Izstopale so le obveznice držav v razvoju. Moramo opozoriti, da nadpovprečnih donosnosti v obvezniškem sektorju v letošnjem letu ne pričakujemo. Zaradi monetarne politike centralnih bank bi se lahko celo zgodilo, da bo donosnost obveznic negativna.

Sektorsko omejeni skladi

Za podjetji iz sektorjev surovine, energetika, oskrba, javne dobrine ter industrija je izredno uspešno leto. Vlagatelji, ki so svoja sredstva investirali v podjetja iz teh sektorjev, so v letu 2016 v povprečju pridobili več kot 20 odstotkov. Analitiki so mnenja, da imajo sektorji še vedno nekaj prostora za rast. Kot dobro izbiro za leto 2017 analitiki izpostavljajo tudi finančni sektor. Višje obrestne mere in zahtevane donosnosti obveznic so dobra novica za banke. Monetarna politika centralnih bank (v ZDA) ustvarja bolj privlačno okolje za finančno industrijo. V kombinaciji z rastjo kreditne aktivnosti in trenutno podcenjenostjo sektorja, bi lahko ta vlagateljem prinesel nadpovprečne donosnosti.

Usmeritev sklada

2016 v %

Surovine in materiali (10) 34,34
Energetika (11) 27,11
Oskrba (7) 22,98
Javne dobrine (3) 22,24
Industrija-proizvodnja, transport in pomožne storitve (5) 20,13
Informacijska tehnologija (6) 8,31
Finance (8) 4,34
Telekomunikacije (5) 2,72
Nepremičnine (6) 1,55
Potrošne dobrine (4) 0,80
Osnovne potrošne dobrine (5) 0,17
Zdravstvo (8) -6,12

*številka v oklepaju predstavlja število skladov znotraj skupine.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Disclaimer: Prispevek je zgolj informativne narave in ne predstavlja finančnega, naložbenega, davčnega, pravnega ali druge vrste strokovnega svetovanja oziroma priporočila, ponudbe ali povabila k ponudbi za nakup ali prodajo enot finančnih instrumentov, prav tako pa tudi ne pomeni ustrezne podlage za dokončno odločitev o naložbi. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Zgornji podatki o povprečni donosnosti so izračunani s strani družbe VZAJEMCI SKUPINA d.o.o. na podlagi aritmetične sredine donosnosti vseh skladov skupine na izbrani dan.

Prenesite si priročnik o alternativnih naložbah

Alternativne naložbe spadajo med naložbene možnosti, ki so vedno bolj razširjene tudi med slovenskimi vlagatelji. Zato smo se odločili za izdajo priročnika o alternativnih naložbah, s katerim bi radi predstavili prednosti in slabosti tega novega naložbenega razreda.

Članek še nima komentarjev.