Objavljeno: petek, 23. december, 2016 v rubriki Investicije

11-odstotna letna rast v zameno za slabšo likvidnost

Kako skladi zasebnega kapitala ustvarjajo donose

Avtor: Boštjan Jarkovič , Dejan Marolt

V zadnjem času se tudi v slovenskih medijih vedno bolj pogosto omenja sklade zasebnega kapitala. Vendar se teh ne omenja iz vidika vlaganja, temveč se govori o prevzemih slovenskih podjetij. Zato je tudi smiselno pogledati, katerih strategij se poslužujejo tovrstni skladi in na kakšen način ustvarjajo donose.

Skladi zasebnega kapitala z različnimi naložbenimi strategijami dosežejo visoko stopnjo razpršenosti sredstev in donos za vlagatelje. Osnovni cilj naložbene strategije skladov zasebnega kapitala je ustvarjanje dobička iz naslova povečanja vrednosti naložb v ciljnih skladih in dobičkonosne prodaje ciljnih podjetij. Upravljavci največji poudarek dajejo na odkupe večjih, zrelih podjetij, saj gre za eno najbolj stabilnih in donosnih strategij v naložbenem razredu zasebnega kapitala. Pogosto se uporablja tudi strategija vlaganja v podjetja v zgodnji fazi poslovanja. Naložbena strategija upravljavskih družb lahko vključuje tudi možnost nakupov deležev ciljnih skladov na sekundarnem trgu.

Najbolj razširjene naložbene strategije

Upravljavci skladov zasebnega kapitala želijo visoke donosnosti in visoko stopnjo razpršenosti sredstev doseči s sledečimi naložbenimi strategijami:

VENTURE CAPITAL (tvegan kapital)

Gre za obliko vlaganj v mlada podjetja, ki imajo potecial rasti, vendar nimajo lastnih sredstev, da bi ta cilj dosegla. Sklad zasebnega kapitala s svojim vložkom postane delni lastnik, v večini primerov pa pridobi nadzorni delež. Poleg kapitala v podjetje prinese znanje, izkušnje, poslovno omrežje in vrhunske kadre, ki jih mlado podjetje potrebuje za uspešen razvoj. Primeri podjetij, ki so uspela s pomočjo skladov tveganega kapitala: Netscape, Google, eBay, Cisco, Sun Microsystems, Amazon, Facebook in druga.

Google, Facebook in Amazon so uspeli s pomočjo skladov tveganega kapitala.

BUYOUT (odkupi)

Pri tej strategiji gre za odkup večjih in že uveljavljenih podjetij, pri katerih sklad zasebnega kapitala postane večinski lastnik ali pa celo v večini primerov kar celotni lastnik podjetja. Če podjetje kotira na borzi, ga upravljavci sklada po nakupu umaknejo z borze. Njihov cilj je podjetje optimizirati in razširiti njegovo poslovanje, s čimer mu želijo zvišati vrednost. To dosežejo tako, da podjetje po prevzemu počistijo, ga povežejo z drugimi poslovnimi partnerji in s svojim znanjem poskusijo izboljšati poslovanje. Ko postane podjetje dobičkonosno, ga prodajo novemu strateškemu lastniku. Eden izmed najbolj znanih primerov v Sloveniji je prevzem NKBM.

SECONDARY MARKET (sekundarni trg)

V okviru te strategije sklad zasebnega kapitala odkupuje obstoječe deleže vlagateljev v drugih skladih zasebnega kapitala, ki so iz določenega razloga primorani predčasno prodati svojo udeležbo. Delež praviloma odkupi z določenim popustom, hkrati pa ima na ta način krajšo dobo udeležbe.

GROWTH CAPITAL (povečanje kapitala)

To so naložbe v razmeroma zrela podjetja, ki se s pomočjo dodatnega kapitala lahko razširijo na nove trge oziroma želijo samo prestrukturirati svoje podjetje ali financirati večji prevzem brez spremembe nazdora poslovanja.

V tem primeru skladi zasebnega kapitala v večini vlagajo samo manjši del.

Skladi zasebnega kapitala so le ena izmed alternativnih možnosti

Letošnja analiza družbe PricewaterhouseCoopers (PwC) napoveduje nadaljnjo visoko rast povpraševanja po alternativnih naložbah vsaj do leta 2020, največji interes pa naj bi generirali likvidni alternativni investicijski skladi. Leta 2020 naj bi približno tri četrtine vseh alternativnih naložb predstavljali hedge skladi, skladi zasebnega kapitala in naložbe v nepremičnine. Največjo, 15-odstotno letno rast povpraševanja po alternativnih naložbah PWC pričakuje v segmentu premožnih zasebnih vlagateljev z naložbenimi portfelji med 100.000 in 1.000.000 dolarji.

Skladno s pričakovanji nadaljnje rasti povpraševanja so se odzvali tudi upravljavci alternativnih naložb, in sicer tako, da so uvedli nove naložbene produkte. Če so alternativne naložbe pogosto veljale za premalo transparentne in ne preveč primerne za zasebne vlagatelje, je položaj danes bistveno drugačen. Na finančnih trgih je namreč na voljo čedalje več oblik alternativnega investiranja, ki je regulirano, transparentno in dostopno tudi zasebnim vlagateljem. Zato je danes veliko finančnih svetovalcev v portfeljih svojih strank bistveno povečalo delež takšnih naložb. Večina zahodnih svetovalnih družb ima danes alternativne naložbe za enega ključnih naložbenih razredov tako zasebnih kot institucionalnih vlagateljev.

Glavni namen alternativnih naložb je povečanje donosnosti in čim boljša diverzifikacija portfelja.

Čeprav mnoge kategorije alternativnih naložb ponujajo možnost višjih in stabilnejših donosov, je potrebna preudarnost pri izbiri ustreznega produkta. Posamezni tipi alternativnih naložbenih produktov so namreč zasnovani za zagotavljanje določenih prednosti, hkrati pa prinašajo nekatera dodatna tveganja ter znižajo likvidnost naložbenega portfelja. Glavna prednost alternativnih naložb je nižja korelacija s kapitalskimi, predvsem delniškimi trgi. Prav zato nudi 'alternativa' možnost dobre diverzifikacije in višjih donosov portfelja ter iskanje novih naložbenih priložnosti na kapitalskih trgih.

Prenesite si priročnik o alternativnih naložbah

Alternativne naložbe spadajo med naložbene možnosti, ki so vedno bolj razširjene tudi med slovenskimi vlagatelji. Zato smo se odločili za izdajo priročnika o alternativnih naložbah, s katerim bi radi predstavili prednosti in slabosti tega novega naložbenega razreda.

Prenesite si priročnik o alternativnih naložbah

Alternativne naložbe spadajo med naložbene možnosti, ki so vedno bolj razširjene tudi med slovenskimi vlagatelji. Zato smo se odločili za izdajo priročnika o alternativnih naložbah, s katerim bi radi predstavili prednosti in slabosti tega novega naložbenega razreda.

Članek še nima komentarjev.