Objavljeno: petek, 3. junij, 2011 v rubriki Investicije

Se naložbe v Turčiji še splačajo?

Kaj lahko pričakujejo naložbeniki?

Avtor: Raiffeisen Capital Management Vir: Raiffeisen Capital Management

Kdor je leta 2010 investiral v Turčiji, se lahko nedvomno prišteva med tiste vlagatelje na razvijajočih se trgih, ki so oplemenitili svoj denar.

Samo v lanskem letu je namreč referenčni indeks borze v Istanbulu, ISE National 100, (v evrih) pridobil 32,3 %. Kljub temu v letošnjem letu turške delnice ne sodijo več med najbolj dobičkonosne naložbe na razvijajočih se trgih: od januarja je turški indeks že izgubil nekaj manj kot 5 % (podatki z dne 26. maja 2011).

»Razvijajoči trgi so v letu 2011 načeloma razočarali. In čeprav je med njimi le malo takih, ki so poslovali slabše kot turški trg, srednjeročno in dolgoročno menimo, da veliko dejavnikov nakazuje, da se bo turška zgodba o uspehu nadaljevala,« pravi Gregor Holek, upravljavec skladov in strokovnjak, ki se pri Raiffeisen Capital Management v okviru skupine za delniške naložbe na razvijajočih se trgih posveča predvsem Turčiji.

»Turčija je najhitreje rastoče evropsko gospodarstvo. V letu 2010 je njena dinamična gospodarska rast znašala 9,2 % in tudi za leto 2011 pri Raiffeisen Capital Management pričakujemo njeno rast, in sicer v obsegu okoli 5 %.« Pomembna podporna dejavnika šestega največjega evropskega gospodarstva sta rast plač in z njo povezano povečevanje domačega povpraševanja mladega prebivalstva (Turčija je imela v letu 2010 73,5 milijona prebivalcev). Gregor Holek pravi: »Dohodek na prebivalca je v robnih državah presegel pomembno mejo 10.000 USD. Poleg tega se znižuje njihov javni dolg, v letu 2011 pa naj bi njihov proračunski primanjkljaj znašal vsega 2,8 %. Pozitivni razvoj podpirajo prihodki iz naslova privatizacije ter tujih vlaganj, ki se neprenehoma zvišujejo že od leta 2009.«

Inflacija še vedno problem

Na drugi strani se Turčija sooča z rastočo inflacijo (med drugim tudi zaradi draženja surovin). »Čeprav se na letni osnovi trenutno zdi, da na inflacijskem področju vlada izrazit negativni trend, nevarnost ponovnega krepkega zvišanja inflacije v prihodnjih mesecih ostaja. Odvisnost države od surovin in še naprej zelo dinamično povpraševanje na domačem trgu sta dejavnika tveganja, ki vplivata na dolgoročno stabilnost cen,« pravi Holek. Konec aprila je centralna banka objavila svojo najnovejšo napoved za drugo četrtletje 2011: pričakuje višjo inflacijo, ki naj bi temeljila predvsem na višjih cenah nafte.

Turška lira ostaja najšibkejša valuta v regiji – kar je v bistvu voda na mlin tamkajšnje centralne banke. Če pa se bosta na svetovnih trgih trenda rasti cen nafte in živil nadaljevala, bi se utegnili hitro ponovno poslabšati tudi turški inflacijski obeti. »To bi lahko centralno banko spodbudilo k novim ukrepom (v zadnjih mesecih je že dvakrat znižala ključne obresti), obenem pa bi pomenilo tudi potencial za ponovno krepitev lokalne valute. Pri tem bo težka predvsem odločitev, kako preprečiti morebitno pregrevanje gospodarstva, ne da bi pri tem zadušili gospodarsko rast. V preteklosti se je ta računica še vedno izšla, zato ostajamo optimistični tudi za prihodnost,« dodaja Holek.

Za Rusijo je Turčija najpomembnejši delniški trg v regiji

Obseg dnevnega trgovanja na najpomembnejši istanbulski borzi, International Stock Exchange (ISE), trenutno znaša med eno in dvema milijardama ameriških dolarjev. Tuji vlagatelji imajo v lasti od 65 do 80 % prosto razpoložljivih delnic.

Na delniški borzi v Istanbulu je v zadnjih tednih sicer vladal pozitivni trend, vendar je bila rast tečajev v prvi vrsti odziv na podpovprečno gibanje tečajev turških delnic v preteklosti. »Kratkoročno in srednjeročno trenutno ne opazujemo veliko dejavnikov, ki bi spodbudili dolgoročno trajnostno rast tečajev, zato te v Turčiji zaenkrat ne pričakujemo,« pravi strokovnjak za turški trg.

Turški delniški trg v veliki meri sloni na bankah. Tamkajšnji bančni sistem velja za zelo stabilnega, država pa je primerjalno le malo zadolžena (v letu 2010 za 42,8 % BDP). Poleg tega uživa država ob Bosporski ožini status pomembnega posrednika med Evropo in Bližnjim Vzhodom. Korist ima od dobrih odnosov z zalivskimi državami, obenem pa je tudi ena najpomembnejših trgovinskih partnerk Evropske unije (in kandidatka za članstvo od leta 2005).

Gregor Holek zaključuje: »Nemirne razmere na severu Afrike in na Bližnjem Vzhodu prispevajo k dobremu poslovanju Turčije, ki lahko izkoristi tradicionalne vezi z arabskimi državami. Zaradi pretresov na tem področju bo imela v svojih vlogah trgovinskega partnerja in vrat v Evropsko unijo nadpovprečne prednosti, kar utegne srednje- in dolgoročno prispevati k rasti tečajev na turških trgih.«

Članek še nima komentarjev.