Objavljeno: sreda, 11. januar, 2017 v rubriki Gospodarstvo

Moody's z mešanimi obeti za srednjo in vzhodno Evrope

Avtor: Uredništvo Vzajemci.com Vir: STA

Bonitetna hiša Moody's je danes objavila poročilo o obetih za srednjo in vzhodno Evropo, kamor sodi tudi Slovenija. Na eni stani izpostavlja trdno gospodarsko rast in stabilen javni dolg, na drugi pa krepitev politične negotovosti v državah regije.

Politična negotovost spodkopava strukturne reforme

Zaradi politične negotovosti regiji grozi upočasnjevanje strukturnih reform, negativno bi lahko bile prizadete investicije, v nekaterih državah pa bi lahko prišlo tudi do odprave napredka pri zmanjševanju javnofinančnega primanjkljaja, je v sporočilu za javnost zapisala agencija.

Obeti so zato mešani, je opozoril Evan Wohlmann iz bonitetne hiše. "Močna široka potrošnja in okrevanje pri evropskih sredstvih bosta podprla trdno gospodarsko rast v večini držav v obdobju 2017-18," je izpostavil. Na drugi strani pa bi lahko krepitev politične negotovosti v nekaterih državah spodkopala strukturne reforme, ki bi zagotavljale zdravo rast na srednji rok.

Negativno o Poljski in Hrvaški, pozitivno o Romuniji in Sloveniji

Od osmih držav regije so leto 2017 s stabilnimi obeti začele štiri, dve imata negativne in dve pozitivne obete. Sedem od osmih jih nosi bonitetno oceno, ki spodbuja vlaganja. "To odraža izboljšano odpornost regije na globalne ekonomske izzive kot rezultat močne dinamike rasti in relativno previdnega fiskalnega položaja," so zapisali v bonitetni hiši.

Negativne obete v Moody's pripisujejo bonitetnima ocenama Poljske in Hrvaške, predvsem zaradi ranljivosti njunih fiskalnih in strukturnih politik, posledično pa njunih gospodarstev, zaradi domačih političnih tveganj. Pozitivne obete imata Romunija in Slovenija, ki sta si jih prislužili s postopnim izboljševanjem institucionalnega okvirja, Romunija pa tudi s krepko pričakovano gospodarsko rastjo.

Večina držav v regiji letos s solidno rastjo

Večina držav v regiji bo sicer po oceni Moody's v letošnjem in prihodnjem letu beležila med 2,5- in 3,5-odstotno rast, s čimer bo regija presegala tako EU kot območje z evrom. Ključni motor gospodarske rasti bo močno domače povpraševanje, še posebej potrošnja gospodinjstev. Po zdrsu v letu 2016 je mogoče pričakovati tudi ponovno rast investicij, ki temeljijo na evropskih sredstvih.

Vendar pa nadaljnji napredek pri makroekonomskih temeljih ne bo mogoč brez reform, opozarja Moody's. Med drugim agencija opominja na stanje na trgu dela, regulacije, pravosodja in proračunskih zadev.

Pri proračunskih načrtih držav v srednji in vzhodni Evropi Moody's računa na večjo sproščenost zaradi protivarčevalnih politik in prihajajočih volitev. Vendar pa naj bi okrepljena gospodarska rast ter fiskalna konsolidacija, izvedena med letoma 2011 in 2015, poskrbela za ohranjanje javnega dolga na stabilnih ravneh.

Donos na državne obveznice naj bi ostal na rekordno nizkih ravneh

Pri državnih obveznicah bonitetna hiša ne izključuje možnosti, da ponekod po regiji pride do zmernega dviga zahtevane donosnosti, še posebej je to verjetno za Poljsko. Vendar pa naj trg ne bi pomembneje spreminjal svoje ocene kreditnih tveganj za države regije, donos na državne obveznice pa naj bi tako večinoma ostal na rekordno nizkih ravneh.

Slovenija ima pri bonitetni hiši Moody's bonitetno oceno Baa3. Moody's je pred dvema letoma kot prvi od trojice velikih bonitetnih hiš zvišal oceno Slovenije po krizi. Takrat jo je dvignil z Ba1 na Baa3.

Prijavite se na prejemanje e-novic Vzajemci.com

vpišite svoj elektronski naslov


Članek še nima komentarjev.